Osnovni podatki objave

Jama 735 - Škocjanske jame
Avtor Ni avtorjev
Organizacija Ni organizacij
Naslov Tominčeva jama
Povzetek Tominčeva jama je vodoravna kraška jama v severnem pobočju Velike doline Škocjanskih jam.
Vsebina

Pri dnu severnega dela Velike doline Škocjanskih jam se odpira 8 m visok in 25 m širok vhod v Tominčevo jamo. Sprva jama poteka proti severu, nato pa se razcepi v dva rova. Prvi, ki vodi proti severovzhodu, se podzemno močno približa dolu Lisičina, drugi pa poteka proti severozahodu in se pred koncem zalomi proti jugozahodu. Jama je dobila ime po sežanskem glavarju Mateju Tomincu. Vse do leta 1885 je bila edini pravi turistični del Škocjanskih jam. V njenem vhodnem delu so leta 1889 postavili poldrugi meter visok kamnit vodnjak z ujeto vodo. Krausov vodnjak je poimenovan v čast dunajskemu krasosolovcu Franzu Krausu. V njem se zbira kapljajoča voda.

Visoki poplavni valovi Reke zalijejo celotno Tominčevo jamo in v njej odložijo veliko drobnih usedlin. Med arheološkimi in paleontološkimi izkopavanji (1886–1902) so tla celotnega vhodnega dela močno znižali. Od prvotnih tal, ki jih sestavljajo aluvialni sedimenti, je ostal le del, ki ponazarja globino izkopa.

Tominčeva jama velja za eno od najobsežnejših jamskih najdišč na območju vzhodnih Alp. Njene najstarejše arheološke najdbe spadajo v bakreno in v zgodnjo bronasto dobo. Posamične najdbe iz tega obdobja povezujejo z votivnimi, daritvenimi dejavnostmi bakrenodobnega človeka.Pozneje je bil v Tominčevi jami krščanski sakralni prostor, kar nakazuje najdba kristograma iz 4.–5. st. našega štetja.

Url www.dedi.si/dediscina/369-tominceva-jama

Dokumenti objave


×

Komentarji