Osnovni podatki objave

Jama 518 - Kostanjeviška jama
Avtor Ni avtorjev
Organizacija Ni organizacij
Naslov Kostanjeviška jama
Povzetek Občasno izvirna kapniška jama je izvotljena v bližini Kostanjevice na Krki.
Vsebina Kostanjeviška jama leži ob vznožju Gorjancev, za katere je značilen razgiban kraški teren s krednimi apnenci. Kraško pokrajino so skozi tisočletja ustvarjali padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki . Leta 1937 so narasle vode predrle sedanji vhod in takrat se je malo več kot dva kilometra dolga jama dobesedno sama odprla okoliškim prebivalcem. Njen vhod je pod strmim pobočjem v zatrepni dolini potoka Studene in Obrh, a ob stikih krednih apnencev in aluvialne ravnice. 80 m dolg vhodni rov se prevesi v dvorano 16 m nižje, kjer je gladina prvega jezera. Ozek prehod mimo kapniškega stebra vodi do drugega jezera, katerega gladina močno koleba. Tu se rov razdeli v tri krake, ki vodijo v z belo sigo zakapano Kapniško dvorano, v Podorno dvorano, ki je največja v celotni jami, ter v kapniški in težko prehodni sklepni Črni rov. Ko so kostanjeviški jamarji v letih 1996 in 1997 prebili Vroči in Črni rov, so našli nove dele jame. Posebnosti Kostanjeviške jame so največja kolonija netopirjev južnih podkovnjakov (Rhinolophus euryale) v Sloveniji ter endemični vrsti podzemeljskih polžkov (Paladilhiopsis robiciana kostanjevicae (Schütt 1970) in Marstoniopsis croatica (Schütt 1974)).
Url www.dedi.si/dediscina/214-kostanjeviska-jama

Dokumenti objave


×

Komentarji