Osnovni podatki objave

Jama 735 - Škocjanske jame 1095 - Jama na Prevali 2
Avtor Ni avtorjev
Organizacija Ni organizacij
Naslov Stari zakladi kraškega podzemlja
Povzetek Katja Hrobat in Jadran Sterle o arheoloških najdbah na Krasu
Vsebina

Da skriva kraško podzemlje poleg vodnega bogastva tudi mnoge dragocene ostaline dela človeških rok, je znano že več stoletij in to vedenje se je v zadnjih desetletjih le še poglobilo. Nacionalni pomen te kulturne dediščine je za mnoge, tudi tiste na odločilnih položajih, še neprepoznaven, kar se odraža v podcenjujočem odnosu do njenega varovanja in predstavljanja.

V tem duhu je izzvenelo 13. srečanje v nizu Vsi Jadranovi filmi, ki se je ob prikazu njegovega dokumentarnega filma Arheologija Krasa v četrtek odvilo v prostorih Kosovelove knjižnice v Sežani.V tokratnem filmu se je Sterle posvetil le utrinkom iz obsežne tematike kraške arheologije. Stara kamena doba ali paleolitik (500.000 do 6500 pred našim štetjem) je zastopana z Betalovim spodmolom pri Postojni. Z navezavo na Postojnska vrata, ki so najnižji možni prehod čez Alpe iz Srednje Evrope v severno Italijo, se je tod zvrstilo mnogo ljudi že v prazgodovini. O tem priča več kot 3000 najdenih predmetov, med njimi tudi najstarejši dokaz prisotnosti človeka na ozemlju Slovenije - orodje izpred 300.000 let.

Območje najdbe je nezavarovano, nihče ga tudi ne trži.

Pri Divači najdeni artefakti v spodmolu Mala Triglavca ter bližnji Trhlovci se uvrščajo v srednjo kameno dobo ali mezolitik (6500 do 4500 pr. n. š.). Tu so prvič pri nas našli dokaze o stikih z vzhodno-jadranskimi kulturami in tudi te lokacije niso ustrezno varovane.

Bogata Mušja jama

Bronasto dobo (3500 do 1200 pr. n. š.) izjemno kvalitetno zastopa Mušja jama, več kot 50 metrov globoko brezno blizu Škocjanskih jam. Tu je bilo najdenih več kot 600 dragocenih predmetov iz časa med 12. in 8. stoletjem pred našim štetjem, večinoma bojevniškega značaja. Ti so zdaj v tujini, kraj najdbe pa je med redkimi z ustrezno zaščito.

V stoletjih so v jami ritualno končali predmeti, narejeni v južni in srednji Italiji, Grčiji, Panoniji in na zahodnem Balkanu. Jama in širši kompleks jam je bil evropsko središče obrednih dejavnosti (skrivnostna ponikajoča reka, neposreden stik s skrivnostnim podzemljem in onostranstvom), pri čemer velja poudariti, da srednja in severna Evropa podobnih lokacij nima. Ožganost suličnih osti, mečev, bodal, čelad in drugih predmetov ter najdbe živalskih kosti pričajo o obredih darovanja, povezanih z ognjem, verjetno v čast podzemnim božanstvom. Tu so končali tudi takrat izjemno dragoceni železni predmeti, narejeni v času, ki je kar za 200 let prehitel podobno železno dobo v severneje od nas ležečih evropskih nahajališčih.

Limes

V pozni bronasti, zlasti pa železni dobi, je bilo na Krasu več kot sto prazgodovinskih utrjenih gradišč (kaštelirjev) , ki so nastajala predvsem okrog površin z večjo količino prsti in na vzpetinah ter so najstarejše znane ohranjene gradnje na Krasu. Okolica Senožeč, Dolenje vasi in bližnje doline Raše je znana kot del obrambnega limesa, zato ne preseneča, da je tu, razmeroma blizu, kar pet arheoloških najdišč. V bližini vasi Žirje so tako našli rimsko žarno grobišče s 16 grobovi iz časa rimske dobe (2. do 6. stoletje pred našim štetjem), medtem ko naselja še niso našli. Film predstavlja tudi ljubiteljskega arheologa Viktorja Saksido iz Sežane, ki je zaslužen za več kot 15 arheoloških lokacij na območju Krasa.

Kultne Škocjanske jame

V drugem delu večera je dobila besedo etnologinja Katja Hrobat s Kozine, zaposlena na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je tudi postavila arheološko zbirko v Škocjanskih jamah s poudarkom na mitologiji. V predavanju je najprej razgrnila poglede na številna gradišča, ki so polno živela do prihoda Rimljanov. Nekatera so propadla (tak primer je Šmihel pod Nanosom, kjer so v obzidju našli sledove napadov Rimljanov), druga (Sv. Just nad Trstom) so dobila novo vlogo.Zatem je potrdila evropsko pomemben kultni pomen območja Škocjanskih jam ter izjemno podobnost nekaterih zapisov iz Odiseje z razmerami v 8. stoletju pr. n. št. na območju jam. To naj ne bi bilo presenetljivo, saj se ep odvija v Sredozemlju, kot so ga poznali tedanji grški morjeplovci, v mnogih opisanih lokacijah pa lahko prepoznamo današnje kraje.Posvetila se je tudi bogati zgodovini Rodika z okolico. Nad sedanjim naseljem je bilo gradišče, ime kraja pa izvira iz naselbine Rundicum, ki je zapisano na ohranjeni plošči iz 1. stoletja, tako da je to eno najstarejših pisno izpričanih imen pri nas.Glede na bogato kulturno dediščino, katere nasledniki in dolžni varuhi smo, je na koncu v zraku obviselo neodgovorjeno vprašanje, ki ga je v filmu postavil Saksida: Kdaj bo Kras končno dobil spodoben muzej tudi v domačih krajih?

Url civilnainiciativakras.com/node/168

Dokumenti objave


×

Komentarji