Osnovni podatki objave

Jama 735 - Škocjanske jame 1095 - Jama na Prevali 2
Avtor Ni avtorjev
Organizacija Ni organizacij
Naslov Velika jama na Prevali
Povzetek Vodoravna jama z vhodnim breznom se odpira na Prevali v zaledju Škocjanskih jam.
Vsebina

Jugozahodno od vasi Matavun – v zaledju Škocjanskih jam – se pod vrhom Preval nahaja Velika jama na Prevali. Gre za 200 m dolgo in 90 m globoko vodoravno jamo z vhodnim breznom, v katerega vodijo trije sorazmerno majhni vhodi pregrajeni s podornimi skalami. Pod podornimi bloki, ki ločijo vhode, se 47 m globoko vhodno brezno zvonasto razširi do premera okoli 20 m. Na dnu brezna je vhodna dvorana, v kateri je velik stožec podornega grušča. Vhodna dvorana preseka okoli 200 m dolg bolj ali manj vodoraven rov velikih dimenzij, ki se v smeri proti jugozahodu kmalu konča. Precej daljši je zahodni krak, ki se konča s 15 m globokim, lepo zasiganim breznom. Vodoravni del jame je lepo zakapan in genetsko najverjetneje sodi k sistemu Tihe jame (Škocjanske jame). Zvezo je v geološki zgodovini prekinila udorna dolina Globočak. Zaradi vhodnega brezna je dostopna samo jamarjem.

Prva raziskovalca sta bila leta 1881 F. Müller in J.Marinitsch. Podroben načrt jame je izdelal avstro-ogrski arheolog Josef Szombathy, ki je v jami leta 1910 in 1911 opravljal izkopavanja.

V podornem stožcu so arheologi (prvi je leta 1909 v jami izkopaval italijanski jamar Pietro Savini) našli ogleno plast z ožganimi živalskimi kostmi in več bronastih in železnih predmetov. Bogata količina daritvenih predmetov iz obrednega središča Mušja jama kaže na izjemen odmev, ki so ga Škocjanske jame kot sveto mesto imele med evropskimi in sredozemskimi kulturami v pozni bronasti dobi, t. j. okoli leta 1000 pr. Kr. (Frelih xy).

Obisk v Veliki jami na Prevali je nadzorovan z zaklenjenimi vrati.

Url www.dedi.si/dediscina/145-velika-jama-na-prevali

Dokumenti objave


×

Komentarji