Domov | Podatki o jami | Objave o jami

259 | Najdena jama

V e-kataster spravljeno  08.11.2013 | Objava na svetovnem spletu (G)
Zakaj je kljub suhemu Planinskemu polju Najdena jama poplavljena?
Razlaga Franceta Šušteršiča o tem, kako se pretaka voda po podzemlju med Planiskim poljem in izviri Ljubljanice in zakaj je zaradi tega Najdena jama poplavljena, kljub suhemu Planinskemu polju.

Pretočni sistem (to so predvsem zaliti rovi) od Planinskega polja do izvirov Ljubljanice je v skoraj popolnoma freatičen. Nekako tako, kot kakšno mravljišče, ali pa res luknjičav sir. Če bi ne bilo motenj, bi se voda s Planinskega polja v podzemlja zlila kot z mize in gladina podtalnice bi bila približno na višini izvirov, nagnjena nazaj proti polju samo toliko, kolikor bi pač znašale energetske izgube zaradi trenja. V "idealnih" razmerah skoraj nič. Žal pa so vmes ovire. Takoj ob robu polja je kamnina zaradi Idrijskega preloma tako porušena, da s polja v notranjost ne vodi nobena prehodna jama, voda pa se preceja skozi podore. Tu izgubi skoraj 20 m višine. Z drugo besedo, precejanje ji pobere toliko potencialne energije, kolikor pač ustreza 20-im metrom. Dalje proti izvirom je še najmanj ena podobna pregrada (filter), kje voda izgubi še ostalo energijo, torej več kot 100m. Glede na višino poplav v Gašpinovi jami in nič vode v Breznu pri Gnezdu je precej utemeljeno sklepati, da je ta filter na območju Logaških Koliševk. Podobno velja za vse Dinaride. Graditeljem velikih elektrarn na bratskem jugu je hitro postalo jasno, zakaj gre. Injekcijske zavese so locirali tam, kjer so že obstajale naravne ovire ("filtri") in so zato bili pravzaprav zelo uspešni. Vse delajo brez večjih motenj že skoraj pol stoletja.

Kaj se torej dogaja ob poplavah? Narasla voda teče s polja v podzemlje nekaj časa neovirano, a se prične ustavljati ob spodnji pregradi. Gladina narašča tako, da se tlak povečuje, kar do neke mere povečuje pretok. Nekaj časa to gre, potem pa poplava "ritensko" doseže najprej Gradišnico in malo pozneje še Najdeno jamo. Voda v obeh se prične dvigati. Dokler je gladina nekaj več kot 20 m pod višino Planinskega polja, ni zunaj videti še nič. Čim pa se dvigne dovolj, se zaradi upora na prehodu s polja v podzemlje začne dvigati voda tudi na polju. Kaj dosti se pa ne more, saj se predvsem razliva po polju, ki prestreže večino poplave.

Današnja situacija je torej takšna, da je gladina vode v sistemu (gorvodno od Koliševk) nekaj više kot 20 m pod ravnino polja in se samo bolj ali manj razliva iz struge. Zaradi napovedanega dežja se bo v prihodnjih dneh voda spet dvignila. Verjetno bo malo bolj resno zalila polje. Toliko bi bilo zelo na kratko. Razmere so v naravi nekoliko bolj zapletene, ker je v igri še več pod- in nadzemskih pritokov.

Dodaj novo objavo

SLO | ENG

Iskalnik jam

Katastrska številka, ime jame, ključne besede:

> Dvajset najglobjih
> Dvajset najdaljših
> Tisočmetrce
> Onesnažene jame
> Turistične jame

Prijava registriranega uporabnika

Uporabniško ime:


Geslo:


> Ste pozabili geslo?
> Registracija uporabnika

E-kataster jam v3

E-kataster jam v3 | Testno zagnan 19.02.2013 | Zadnja sprememba 19.02.2013 (v3.0) | E-kataster jam je bil prvič zagnan 01.01.2006 (v 1.0 beta)

POGOJI UPORABE IN OMEJITEV ODGOVORNOSTI Uporaba podatkovne baze - podatkov e-katastra jam je uporabniku dovoljena pod pogoji, ki so navedeni v pogojih uporabe in omejitvi odgovornosti. Z vsakim obiskom spletne strani e-katastra uporabnik potrjuje, da v celoti soglaša s temi pogoji. | Pogoji uporabe

Arhiv novic in objav

:::

Spletno aplikacijo E-kataster jam razvija in poganja Društvo za raziskovanje jam Ljubljana (Ustanovljeno 1910).

Društvu za raziskovanje jam Ljubljana je Ministrstvo za okolje in prostor podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.