Domov | Podatki o jami | Objave o jami

9840 | Jakcovo brezno

V e-kataster spravljeno  07.11.2013 | Objava na svetovnem spletu (G)
Zamašek iz smeti je jamo skrajšal za 27 metrov
Članek o čiščenju Jakcovega brezna, objavljen 19.10.2013 V Primorskih novicah.
Jakcovo brezno pri Hruševici je bilo še septembra globoko komaj osem metrov. Jamarjem pa za “podaljšanje” jame ni bilo treba razbijati ozkih prehodov, temveč le odstraniti velik “zamašek” iz smeti, ki je preprečeval dostop do glavnega dela brezna. To jim je uspelo in zdaj je jama globoka kar 33 metrov.

HRUŠEVICA Akcijo so ob pomoči domačinov in s finančno pomočjo Zavoda RS za varstvo narave izpeljali člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana (DZRJL). Člana društva Rok in Riko Grecs sta jamo, ki so jo domačini poznali le kot majhno brezno, v katero so v preteklosti odmetavali nepotrebne stvari, kot pač v večini krajev na Krasu, odkrila že leta 2008. Takrat sta jo tudi izmerila, popisala in vnesla v kataster jam kot 9840. jamo v Sloveniji.

Toda njuno delo ni bilo zahteven jamarski podvig, saj se je končalo že na globini osmih metrov, kjer sta naletela na velik “zamašek” iz smeti. No, zdaj zamaška nesnage ni več. Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) je namreč v okviru letnih naravovarstvenih akcij zagotovil finančna sredstva za opremo in odvoz smeti, 25 članov Društva za raziskovanje jam Ljubljana pa je pred dnevi jamo očistilo. “Iz brezna smo odstranili pet kubičnih metrov odpadkov, predvsem železnih kosovnih odpadkov ter manjši delež komunalnih odpadkov. Nevarnih odpadkov na srečo ni bilo veliko,” je povedal Rok Grecs.

Ko so jamarji odstranili zamašek odpadkov, je spodnji del brezna postal dostopen. “Pokazalo se je, da se jama na svojem dnu razcepi v dva kraka. Levi krak je manjši, v desnem pa se nahajajo tri dvoranice, ki so izredno lepo zasigane. Jama je bila ponovno izmerjena in meritve so prvotnih osem metrov rovov podaljšale jamo na kar 35 metrov,” je bil zadovoljen Rok Grecs.

Pa tudi domačini niso skrivali navdušenja: “Za jamo smo vedeli, niti približno pa se nam ni sanjalo, da je tako globoka,” je povedal Mržek. “V okolici Hruševice je veliko jam, a malo velikih in na srečo - vsaj kolikor jaz vem - nobena ni tako polna smeti, kot je bila ta. Na srečo se je osveščenost ljudi v zadnjem desetletju zelo dvignila,” še doda.

To so potrdili tudi jamarji, saj so ugotovili, da so bile v “zamašku” le zelo stare smeti. Vsekakor pa je očiščena jama razbremenila občutljivo kraško naravo in pokazala svoje prave razsežnosti. “Smisel čiščenja jam je razbremenitev izjemno občutljive kraške narave. Pri tej jami pa je bil interes odstranjevanja preteklega bremena med domačini še posebej izražen in praksa odlaganja smeti v jamo med njimi že lep čas ni v navadi. Očiščeno jamo so si domačini z otroki po končani akciji z veseljem ogledali, kar tudi predstavlja zagotovilo, da bo jama ostala čista,” je bila zadovoljna tudi Mateja Nose Marolt iz Zavoda za varstvo narave.

Vir/-i: Primorske novice | www

Dodaj novo objavo

SLO | ENG

Iskalnik jam

Katastrska številka, ime jame, ključne besede:

> Dvajset najglobjih
> Dvajset najdaljših
> Tisočmetrce
> Onesnažene jame
> Turistične jame

Prijava registriranega uporabnika

Uporabniško ime:


Geslo:


> Ste pozabili geslo?
> Registracija uporabnika

E-kataster jam v3

E-kataster jam v3 | Testno zagnan 19.02.2013 | Zadnja sprememba 19.02.2013 (v3.0) | E-kataster jam je bil prvič zagnan 01.01.2006 (v 1.0 beta)

POGOJI UPORABE IN OMEJITEV ODGOVORNOSTI Uporaba podatkovne baze - podatkov e-katastra jam je uporabniku dovoljena pod pogoji, ki so navedeni v pogojih uporabe in omejitvi odgovornosti. Z vsakim obiskom spletne strani e-katastra uporabnik potrjuje, da v celoti soglaša s temi pogoji. | Pogoji uporabe

Arhiv novic in objav

:::

Spletno aplikacijo E-kataster jam razvija in poganja Društvo za raziskovanje jam Ljubljana (Ustanovljeno 1910).

Društvu za raziskovanje jam Ljubljana je Ministrstvo za okolje in prostor podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.