Domov | Podatki o jami | Objave o jami

9840 | Jakcovo brezno

V e-kataster spravljeno  07.11.2013 | Objava na svetovnem spletu (G)
Jakcovo brezno podaljšali za petnajst metrov
Članek o čiščenju Jakcovega brezna, objavljen 10.10.2013 na spletnem portalu dnevnik.si.
V Sloveniji imamo več kot 10.000 kraških jam in brezen. Kar dva tisoč so jih odkrili in registrirali člani ljubljanskega Društva za raziskovanje jam. Mednje sodita tudi oče in sin, Riko in Rok Grecs, ki največ prostega časa preživita v kraški vasici Kopriva, ki je tudi izhodišče za njune jamarske podvige. Mednje sodi tudi Jakcovo brezno nedaleč od vasi Hruševica pri Štanjelu.

»Brezno sva odkrila jeseni leta 2008, ko sva hodila po borovem gozdu. Našla sva ga vzhodno od vasi. Dodobra sva ga raziskala in izmerila, saj ni bilo registrirano v slovenskem katastru jam. Sedaj je vpisano pod številko 9840,« je navdušeno pripovedoval Rok, ki je med sprehodi po Krasu odkril že več manjših brezen. Pri raziskovanju brezna sta po osmih metrih spusta naletela na oviro – zamašek s smetmi. Vendar nista odnehala. Raziskovalna žilica ju je gnala naprej. »Med smetmi in steno sva odkrila majhno luknjo in vanjo vrgla kamen. Po podoru je še dolgo odmevalo, kar je dalo slutiti, da se brezno nadaljuje v globino,« je dodal Rok.

Ko sta doma pregledovala italijanske jamarske karte in podatke o jamah sta prišla do zanimivih podatkov: »V Jakcovem breznu nisva bila prva. V njem so bili italijanski jamarji že davnega leta 1925. Takrat so zapisali, da je brezno globoko 20 metrov in da ni raziskano v celoti. Zato sem predlagal, da bi brezno očistili. Izkoristili smo ugodno vreme in se lotili dela.«

V čistilni akciji, za katero je sredstva prispeval Zavod za varstvo narave, je sodelovalo 25 članov ljubljanskega društva. Iz brezna so potegnili pet kubičnih metrov smeti, ki so jih na deponijo vozili domačini s Hruševice. Med odpadki je bilo precej kovinskih delov, pa tudi komunalnih odpadkov. »Ko smo odstranili zamašek s smetmi na dnu vhodnega brezna, se je odprl nov prehod v notranjost. Jama se razcepi na dva kraka. Levi krak je manjši, desni pa ima tri dvorane, ki so izredno lepo zakapane. Celotna dolžina brezna je sedaj 35 metrov.«

Vir/-i: Spletni portal Dnevnik.si | www

Dodaj novo objavo

SLO | ENG

Iskalnik jam

Katastrska številka, ime jame, ključne besede:

> Dvajset najglobjih
> Dvajset najdaljših
> Tisočmetrce
> Onesnažene jame
> Turistične jame

Prijava registriranega uporabnika

Uporabniško ime:


Geslo:


> Ste pozabili geslo?
> Registracija uporabnika

E-kataster jam v3

E-kataster jam v3 | Testno zagnan 19.02.2013 | Zadnja sprememba 19.02.2013 (v3.0) | E-kataster jam je bil prvič zagnan 01.01.2006 (v 1.0 beta)

POGOJI UPORABE IN OMEJITEV ODGOVORNOSTI Uporaba podatkovne baze - podatkov e-katastra jam je uporabniku dovoljena pod pogoji, ki so navedeni v pogojih uporabe in omejitvi odgovornosti. Z vsakim obiskom spletne strani e-katastra uporabnik potrjuje, da v celoti soglaša s temi pogoji. | Pogoji uporabe

Arhiv novic in objav

:::

Spletno aplikacijo E-kataster jam razvija in poganja Društvo za raziskovanje jam Ljubljana (Ustanovljeno 1910).

Društvu za raziskovanje jam Ljubljana je Ministrstvo za okolje in prostor podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.